Demenca - kaj je demenca - kako pogosta je demenca

Demenca in razlika med pozabljanjem.

Kako pogosta je demenca?

Demenca je bolezen starosti in dejstvo, da zboli za demenco vsaka deseta oseba v starosti nad 65 let, vsaka peta v starosti nad 80 let in vsaka tretja v starosti nad 85 le in 60% ljudi po 90. letu, je podatek, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Po podatkih Alzheimer's Association je v Evropi osem milijonov bolnikov z alzheimerjevo demenco, zanje pa skrbi 25 milijonov svojcev.Žal medicina zaenkrat še ni odkrila zdravila, na voljo pa so zdravila, ki upočasnijo njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravilo predpiše specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa ga lahko predpisuje tudi osebni zdravnik.

Kaj je demenca?

Demenca je kronična, napredujoča možganska bolezen, pri kateri gre za upad ali izgubo sposobnosti:

  • spomina,
  •  govora, besednega izražanja,
  • razumevanja, mišljenja,
  • učenja,
  • presoje in orientacije v kraju, času, bolnik se izgublja.

Spomin - Pozabljanje

Vsakdo lahko včasih kaj pozabi, saj moramo v tempu, v katerem živimo, največkrat misliti na sto stvari, ki jih še moramo narediti, a ponavadi je vsak dan prekratek.

Včasih delamo avtomatično, odložimo ključe, ki jih potem iščemo, pozabimo dežnik in podobno.

Verjetno je tudi vam znana tista *joj, na koncu jezika imam, pa se ne morem spomnit*

Želenih stvari se potem spomnimo v drugih okoliščinah, čez določen čas.

Vse to je nekako normalno in razumljivo in občasno se nam to dogaja prav vsem.

Razlika med običajnim pozabljanjem in demenco:

Ljudje z demenco ne pozabijo le denarnice v trgovini, pozabijo tudi to, da so v trgovini bili, pa čeprav recimo le pred pol ure. Ne le da pozabijo kaj so jedli za kosilo, ki je bil pred eno uro, temveč tudi to, da so sploh jedli. Z napredujočo boleznijo se zgubijo tudi v okolju, kjer so  preživeli celo življenje in se zgubijo tudi v najbližji soseski, katero pot so prehodili neštetokrat.

Ljudje z demenco, kakršna je Alzheimerjeva bolezen imajo težave s kratkoročnim spominom in si novih podatkov ne zapomnijo, pogosteje pozabljajo in se tudi čez čas ne spomnijo potrebnih podatkov. Človek z demenco se tako psihično kot fizično vrne v obdobje otroštva. Ker pozabljajo sprotne dogodke, se radi pogovarjajo o preteklih dogodkih.

Oboleli mora k zdravniku, ko se mu zdi ali ga drugi opozorijo, da je začel pozabljati oziroma ko svojci ugotovijo, da pozabljanje ni več običajno.


Težave pri govoru , besednem izražanju

Vsakomur se včasih zgodi, da ne najde prave besede, zlasti tiste, ki jih redkeje uporablja. Lahko se nam zgodi, da ne poznamo točnega pomena kakšnega žargonskega izraza ali narečne besede. Iz celotnega stavka ali okoliščin pa vendarle lahko domnevamo pomen neznanega izraza.

Osebe z demenco imajo težave pri besednem izražanju. Zgodi se lahko, da se več ne spomnijo izrazov. Ker ne najdejo ustreznega imena predmeta, ta predmet opišejo (telefon - to je za telefonirat; brivnik - to je za brado pokosit). Zaradi vsega tega postanejo stavki nerazumljivi. Skratka, pogovor ni več tak, kot je nekoč bil.Če se to dogaja, obstaja razumljivi sum na prisotnost demence.

Težave z mišljenjem

Ljudje z demenco  izgubijo že pridobljene sposobnosti mišljenja. Zgodi se jim, da ne vedo, čemu sploh služi naprimer daljinski upravljalec za televizijo, stvari namesto v hladilnik pospravijo v omaro, ne poznajo več vrednosti zneska denarja in podobno.

Težave s presojo

Ljudje z demenco popolnoma pozabijo na otroka, ki bi ga morali čuvati in odidejo na sprehod. V hudem zimskem mrazu se odpravijo na sprehod v srajci, ali pa si oblečejo več srajc, ne da bi se jim to zdelo nenavadno.

Težave s časovno in krajevno orientiranostjo

Lahko se nam zgodi, da se zmotimo v datumu za dan ali dva, da pozabimo kateri dan v tednu je, zlasti ko smo na dopustu. Po končanem nakupu morda ne najdemo avtomobila parkiranega pred veleblagovnico.
Če bolnika, ki trpi za demenco, vprašate, koliko je star, vam bo morda povedal letnico svojega rojstva, koliko je pa star, pa ne ve, saj novih informacij ne more več pomniti 
Ljudje z demenco se zmotijo pri oceni datuma ne le za leta, temveč tudi za desetletja. Kot tekočo letnico povedo leto rojstva. Zmotijo se ne le pri oceni dneva v tednu temveč tudi pri oceni letnega časa. Izgubijo se tudi v domači ulici, kjer so preživeli večino življenja. Ne vedo kje so, kako so se tam znašli in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov. Čeprav so že upokojeni, pa se lahko zjutraj odpravijo v službo. Lahko se odpravijo k prijatelju ne da bi vedeli v katero smer naj se napotijo.

Težave pri dnevnih aktivnostih

Ljudem, ki so zelo zaposleni lahko od časa do časa uide katero izmed običajnih opravil. Pomotoma lahko sladka kavo s soljo. Zmoto takoj opazi, če ne prej pa po prvem požirku take kave.

Ljudje z demenco morda še lahko pripravijo kosilo, vendar ga ne postrežejo, pozabijo lahko celo, da so ga sploh pripravili. Pripravljeni obrok je zaradi neužitnih dodatkov neuporaben, ob tem pa kuhar svoje napake sploh ne opazi.

Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja

Zaradi različnih življenjskih okoliščin, zlasti ob izrazitejših obremenitvah ali izgubah lahko postanemo otožni ali žalostni. Ob veselih dogodkih, uspešno zaključenem poslu smo običajno veseli in razigrani. Nekateri ljudje hitreje pokažejo čustva, drugi so po naravi bolj zadržani.

Ljudje z demenco pa pogosto kažejo hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga. Izraženo čustvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno (veselje ob slabi novici). Lahko pa čustev, ki bi jih običajno pričakovali ne pokažejo, na videz ostanejo povsem brez čustvenega izraza. Nekdaj znani veseljaki ob posrečeni šali topo strmijo predse.

Osebnostne spremembe

Ljudje osebnostno zorimo in se spreminjamo vse življenje. Vsem so tudi iz lastnih izkušenj poznane bolj ali manj izrazite spremembe iz obdobja adolescence. Spreminjamo se tudi s staranjem.

Pri bolnikih z demenco pa so spremembe lahko zelo izrazite. Izstopajo lahko posamezne osebnostne poteze, ki se z razvojem demence potencirajo. Klepetulja lahko postane izraziteje blebetava, skopuh še bolj stiskaški. Lahko pa bolniki z razvojem demence tudi izgubljajo značilne osebnostne poteze ali prevzamejo povsem nove poteze in začnejo goljufati, postanejo nasilni ali spremenijo spolne navade, postanejo lahko sumničavi, prestrašeni ali pretirano zaupljivi. Ob stikih s tujci, ob nalogah katerim niso kos (pa čeprav je to samo oblačenje) ali ob hitrih spremembah v okolju lahko nenadoma postanejo sovražno razpoloženi in nasilni.

Izguba spontanosti

Povsem običajno je, da se občasno naveličamo gospodinjskih opravil, zadolžitev v službi ali drugih družbenih obveznosti. Toda večina med nami prične po dopustu ali drugačni spremembi z novim elanom izpolnjevati obveznosti.

Ljudje z demenco pa postajajo vedno bolj pasivni, potrebujejo vedno več spodbud. V začetku še obvladujejo enostavne in zahtevnejše situacije v družbi, vendar so ob tem vznemirjeni in napeti. Kasneje se družabnim srečanjem raje izognejo in iščejo zavetje v družinskem krogu.

Demenco lahko spremljajo zapleti, sicer značilni za duševne motnje. Pojavijo se blodnje, halucinacije, v začetnem stadiju depresija, zgodijo se osebnostne spremembe. Te osebe lahko po značaju postanejo drugačne – nekateri recimo postanejo nasilni; pogosto zaradi notranje stiske in v reakciji na okolje, ki je lahko takšna kot pri otrocih – impulzivna. Svojci, ker ne poznajo bolezni, pogosto ne razumejo, zakaj oseba z demenco bega, ne skrbi več za svojo osebno higieno in prehrano. Mnogi od njih so psihično preobremenjeni, se počutijo nemočne in nesposobne pomagati. Nekateri ne morejo sprejeti tega, da osebe z demenco lahko tako hitro osebnostno in telesno propadajo.
Skratka, pri demenci gre za propad osebnosti človeka, za izgubo kontrole nad telesom in dušo –  bolezen okvari spomin in druge, prej naštete sposobnosti kot računalniški virus, ki okvari oz. »zbriše» računalniške programe. Človek z demenco se tako psihično kot fizično vrne v obdobje otroštva.

Sčasoma Ljudje z demenco potrebujejo nego, skrb, pozornost in nežnost kot jo potrebujejo otroci, zato bolezen globoko poseže v medsebojno odnose in razumevanje v družini.

Oseba, ki trpi za demenco, lahko v zgodnjih stadijih še soodloča, potem pa prihaja do težav in potreb po razmišljanju o vzpostavitvi postopka za skrbništvo, in navsezadnje o razmišljanju o namestitvi v zavodsko obliko varovanja in oskrbe, saj je potrebno imeti dementno osebo stalno pod nadzorom

7 vaj ki bo preoblikovalo vaše telo - vitka postava - lepo telo - naravno do fit postave

Skakanje čez vrv

Kdaj je bilo zadnjič, ko ste skakali z vrvjo? Morda v vašem otroštvu. Skakalna...

Povečanje prsi na naraven način

Nad polnimi in večjimi prsi so danes navdušene mnoge ženske in ne samo zaradi razloga, da bi pritegnile pozornost ljudi temveč lepe prsi...

Kako najhitreje pozdraviti mačka

Saj vemo, saj vemo, kako to gre. Po prekrokani noči so prva stvar obljube v stilu... nikooooli več :-)

Ampak, kar je, je, in mačka je treba...

Zobna gniloba - zakaj se izogibati sladkih prigrizkov

Kaj je narobe s sladkimi prigrizki, saj so prav okusni?

Sladki prigrizki so okusni in tako dobri, a kaj ko pa niso dobri za zobe in...

Zdravnik in pravica do zamenjave osebnega zdravnika

Zavarovana oseba lahko opravi zamenjavo osebnega zdravnika po poteku enega leta od prejšnje izbire tako, da pri novo...

Spomin - pozabljanje - razlika med pozabljanjem in demenco - ali je mama dementna?

Vsakdo lahko včasih kaj pozabi, saj moramo v tempu, v katerem živimo, največkrat misliti na sto stvari, ki jih še moramo narediti, a...

Demenca - kaj je demenca - kako pogosta je demenca

Kako pogosta je demenca?

Demenca je bolezen starosti in dejstvo, da zboli za demenco vsaka deseta oseba v starosti nad 65 let, vsaka...

Strah, da naš telefon nima signala ali NOMOFOBIJA

 

Ne boste verjeli, tudi ta motnja obstaja. Strah, da naš telefon nima signala, da torej nismo neprestano nedosegljivi.

Beli zobje, ki jih doma pobelimo na naraven način in pridobimo samozavest

Nekaj načinov, kako lahko sami doma pobelite svoje zobe.

S pecilnim praškom do belih zob

Ali ste vedeli, da pecilni...

 Strah pred službo, oz. Zaposlitvijo ali ERGOFOBIJA

Neprijetna motnja, a na žalost tudi ta obstaja. To je strah pred službo, oz. delom, lahko bi temu rekli tudi bolestna lenoba.

Na vrh strani